• An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
Dramska skupina
Ob ustanovitvi kulturnega društva je bila formalno ustanovljena tudi gledališka skupina, a je ta pokazala sadove šele tri leta kasneje. »Prvo pravo igro, Zdravnik po sili, smo predstavili šele leta 1994. Na začetku nismo imeli svojih prostorov, dobivali smo se na različnih krajih, vadili v stari mežnariji, gasilskem domu ali pa kar doma. V tistem času si niti predstavljati nismo mogli, da bomo nekoč imeli svojo dvorano,« o začetnem delovanju dramske sekcije pove eden njenih najvidnejših članov in režiser štirih predstav Robert Bradač. Poleg njega so režisersko palico vihteli tudi Tatjana Hren, Peter Hočevar in Stane Zupančič.

Brez dvorane in odra za postavitev igre ni bilo drugega prostora kot igrišče. Igranje na prostem je poseben izziv, a pri tem pomembno vlogo odigra tudi vreme. Predstave so tako potekale zgolj v poletnem času. Po prvi predstavi so stvari stekle. Že leto kasneje so namreč pripravili Molièrovo igro Skapinove zvijače. Po dveh igrah francoskega dramatika Molièra so si igralci zadali nov cilj, uprizoriti igro slovenskega pisca. Uspešno so se predstavili z igro Razvalina življenja Frana Saleškega Finžgarja. Sledile so ji uprizoritve Nušićeve Sumljive osebe, Möderndorferjeve Mama je umrla dvakrat in Lovričeve Afere pouhn kufr. Pri gledalcih je bila zelo toplo sprejeta tudi Vdova Rošlinka, ki so jo premierno uprizorili konec aprila 2004. Zadnja premiera se je zgodila februarja 2006, ko so na odru uprizorili igro italijanskega avtorja Daria Foa Niti tat ne more pošteno krasti.

Igre so vedno naletele na dober odziv občinstva, ki je o njih govorilo še dolgo po njihovi uprizoritvi. Ker je treba železo kovati, dokler je vroče, so igralci s svojimi predstavami gostovali tudi drugje. Prav tako pa so na svojem odru vsako leto gostili igralske kolege iz drugih kulturnih društev.

Po letu 2006 je sledilo manjše zatišje v dramski dejavnosti, saj na oder niso postavili nobene nove igre. To pa seveda ne pomeni, da niso bili dejavni. Dramska sekcija je namreč od samega začetka skrbela za popestritev prireditev, ki jih pripravlja društvo. Prav oni so tisti, ki so uvedli miklavževanje, na katerem vsako leto pripravijo krajšo igrico, v kateri v igralske čevlje stopijo otroci. Tradicionalno postaja tudi pustovanje za otroke. Na drugih prireditvah sodelujejo s kratkimi slikami in skeči. Le kdo se ne spomni kmečke slike Dobri sosedje s praznovanja krajevnega praznika, ali gospoda Beana, ki je »sodeloval« na letnem koncertu pevskih zborov.

Leto 2010 pa bo zapisano kot prav posebno leto v zgodovini dramske sekcije. Njena vodja Maja Tratar je okrog sebe zbrala mlade nadobudne igralce in z njimi vse poletje pridno vadila. Za cilj so si namreč zadali postavitev mladinske igre. Igra Pepelka 95 ali Mar pepelke še živijo je bila premierno uprizorjena 3. oktobra. Premieri so sledile ponovitve, namenjene učencem podružničnih šol Osnovne šole Stična. Mladi igralci zagotovo še niso rekli zadnje besede.