Kako je Carmen L. Oven v Ambrusu tihotapila mir
V ivanški občini ni nikoli dolgčas, za kar so zaslužna domača društva, ki vsak mesec poskrbijo za pester nabor kulturnih in ostalih prireditev. Ker se kdaj še vedno zgodi, da je za tovrstne dogodke težko najti voditelja, so se na Zvezi kulturnih društev občine Ivančna Gorica odločili, da pripravijo delavnico javnega nastopanja, na katero so povabili člane vseh kulturnih društev naše občine. Delavnica z naslovom Ko se (s)poznam, tudi nastopam bolje!, ki jo je vodila Carmen L. Oven, je potekala 17. marca v dvorani ambruškega kulturnega doma. Po končani delavnici je sledil tudi literarni večer z gostjo in njenimi Tihotapci miru, ki ga je pripravila Literarna skupina Kulturnega društva Ambrus.
Carmen L. Oven je radijska in televizijska voditeljica, moderatorka, pisateljica in pripovedovalka zgodb. Je izjemna in navdihujoča ženska, ki se s svojimi iskrenimi besedami dotakne vsakogar in ki je svoje znanje velikodušno pripravljena prenašati drugim. Verjamem, da je tako občutilo vseh šest udeležencev sobotne delavnice, ne glede na to ali so Carmen srečali prvič ali pa so z njo sodelovali že večkrat. Voditeljica nam je javno nastopanje predstavila v povezavi s komunikacijo s samim seboj; doživljanje nas samih ter razumevanje občutkov in procesov, ki se dogajajo v naši notranjosti, so namreč temelj, na katerem lahko gradimo prepričljivo komunikacijo z občinstvom. Ko voditelj stopi na oder, postane tisti, ki vzgaja in daje zgled. Poslušalcem se zares približa takrat, ko je do njih iskren, kar je možno šele, ko je iskren in ljubeče naklonjen do samega sebe. A to seveda ne velja le za tiste, ki stopajo v čevlje nastopajočih. Ljudje živimo polno in smo zares srečni z drugimi takrat, ko smo spravljeni s seboj in se samospoštujemo, ko se zavedamo lastne vrednosti in unikatnosti ter si znamo odpuščati. Večji del delavnice je bil tako namenjen predvsem delu na sebi. V nadaljevanju se je vsak posameznik predstavil tudi na odru in v vlogi voditelja predstavil uvodno napoved v izmišljen večerni dogodek. Gospa Oven je v vsakem nastopu videla potencial, hkrati pa nas je tudi kritično opozorila na napake in nam svetovala, v čem se lahko do naslednjič izboljšamo.
Po končani delavnici, smo našo predavateljico Carmen L. Oven imeli priložnost poslušati tudi na literarnem večeru. Z gostjo se je o njenem drugem romanu z naslovom Tihotapci miru pogovarjala članica ambruške literarne skupine, Polona Hrovat. Tihotapci miru so roman, ki govori o minevanju, odhajanju in poslavljanju, o tem, o čemer se ljudje ne pogovarjamo pogosto, a nam bi bilo marsikdaj lažje, če bi se. Romaneskno dogajanje je postavljeno v hišo odhajanja, kamor zahaja mladenič Teodor – protagonist zgodbe, za katerega se zdi, da ima v življenju vse, a hkrati nič, saj v njem ne najde nekega globljega smisla. Roman, napisan v poetičnem jeziku, v katerem je vsaka beseda na mestu in ne prenese balasta, je pravzaprav zgodba v zgodbi – v okvirno dogajanje v hospicu, je namreč vložena zgodba, ki jo Teo prebira onemoglim. Obe pa pravzaprav govorita o istem, o tihotapcih miru – o ljudeh, ki so, o tistih, ki že s svojo prisotnostjo svet spreminjajo na bolje, ki sejejo mir in ljubezen ter tako širijo svetlobo. Delo sicer pripoveduje o umiranju in smrti, a vendar je v njem ena sama toplina, tiha samozadostnost in mir. Pisateljica je s svojimi božajočimi besedami nagovorila vsakega, veter miru pa je v večer zanesla tudi Monika Hočevar s svojim violončelom.
Vesela sem, da je Carmen L. Oven ponovno prišla v Ambrus in nam pomagala odkriti nekaj več o sebi, na delavnici in na literarnem večeru. Kako bi bilo lepo, če bi vsak od nas postal tihotapec miru za soljudi in bi hkrati v svoji minljivosti znal sprejeti mir in svetlobo, ki ju drugi tihotapijo za nas. Kot v svojih Tihotapcih zapiše Carmen: Svetloba je neminljiva, če si dovoliš.
Špela Zupančič, KD Ambrus
Carmen L. Oven je radijska in televizijska voditeljica, moderatorka, pisateljica in pripovedovalka zgodb. Je izjemna in navdihujoča ženska, ki se s svojimi iskrenimi besedami dotakne vsakogar in ki je svoje znanje velikodušno pripravljena prenašati drugim. Verjamem, da je tako občutilo vseh šest udeležencev sobotne delavnice, ne glede na to ali so Carmen srečali prvič ali pa so z njo sodelovali že večkrat. Voditeljica nam je javno nastopanje predstavila v povezavi s komunikacijo s samim seboj; doživljanje nas samih ter razumevanje občutkov in procesov, ki se dogajajo v naši notranjosti, so namreč temelj, na katerem lahko gradimo prepričljivo komunikacijo z občinstvom. Ko voditelj stopi na oder, postane tisti, ki vzgaja in daje zgled. Poslušalcem se zares približa takrat, ko je do njih iskren, kar je možno šele, ko je iskren in ljubeče naklonjen do samega sebe. A to seveda ne velja le za tiste, ki stopajo v čevlje nastopajočih. Ljudje živimo polno in smo zares srečni z drugimi takrat, ko smo spravljeni s seboj in se samospoštujemo, ko se zavedamo lastne vrednosti in unikatnosti ter si znamo odpuščati. Večji del delavnice je bil tako namenjen predvsem delu na sebi. V nadaljevanju se je vsak posameznik predstavil tudi na odru in v vlogi voditelja predstavil uvodno napoved v izmišljen večerni dogodek. Gospa Oven je v vsakem nastopu videla potencial, hkrati pa nas je tudi kritično opozorila na napake in nam svetovala, v čem se lahko do naslednjič izboljšamo.
Po končani delavnici, smo našo predavateljico Carmen L. Oven imeli priložnost poslušati tudi na literarnem večeru. Z gostjo se je o njenem drugem romanu z naslovom Tihotapci miru pogovarjala članica ambruške literarne skupine, Polona Hrovat. Tihotapci miru so roman, ki govori o minevanju, odhajanju in poslavljanju, o tem, o čemer se ljudje ne pogovarjamo pogosto, a nam bi bilo marsikdaj lažje, če bi se. Romaneskno dogajanje je postavljeno v hišo odhajanja, kamor zahaja mladenič Teodor – protagonist zgodbe, za katerega se zdi, da ima v življenju vse, a hkrati nič, saj v njem ne najde nekega globljega smisla. Roman, napisan v poetičnem jeziku, v katerem je vsaka beseda na mestu in ne prenese balasta, je pravzaprav zgodba v zgodbi – v okvirno dogajanje v hospicu, je namreč vložena zgodba, ki jo Teo prebira onemoglim. Obe pa pravzaprav govorita o istem, o tihotapcih miru – o ljudeh, ki so, o tistih, ki že s svojo prisotnostjo svet spreminjajo na bolje, ki sejejo mir in ljubezen ter tako širijo svetlobo. Delo sicer pripoveduje o umiranju in smrti, a vendar je v njem ena sama toplina, tiha samozadostnost in mir. Pisateljica je s svojimi božajočimi besedami nagovorila vsakega, veter miru pa je v večer zanesla tudi Monika Hočevar s svojim violončelom.
Vesela sem, da je Carmen L. Oven ponovno prišla v Ambrus in nam pomagala odkriti nekaj več o sebi, na delavnici in na literarnem večeru. Kako bi bilo lepo, če bi vsak od nas postal tihotapec miru za soljudi in bi hkrati v svoji minljivosti znal sprejeti mir in svetlobo, ki ju drugi tihotapijo za nas. Kot v svojih Tihotapcih zapiše Carmen: Svetloba je neminljiva, če si dovoliš.
Špela Zupančič, KD Ambrus