Ambruški kulturniki si vsako leto prizadevamo pripraviti raznolike dogodke za krajana naših vasi in ljudi iz okolice, seveda tudi za najmlajše. Zanje so se v prvih mesecih letošnjega leta zvrstili že trije dogodki – literarni, plesni in ustvarjalni –, različni, a prav vsi prijetni, poučni ter predvsem zabavni.
Ob koncu zimskih počitnic, prvega marca, je Literarna skupina Kulturnega društva Ambrus priredila Pravljični večer za otroke s pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki jo je napisal slovenski pisatelj Fran Levstik. Čeprav je Naša mala knjižnica gostila manj otrok kot ponavadi, je bilo vzdušje prav tako prešerno razigrano kot sicer. Sedem otrok - naj se že po številu ve, da smo na pravljičnem večeru –, starih od pet do deset let, je z zanimanjem poslušalo pripoved o Vidku. Dobrosrčni deček, ki kot najmlajši otrok vedno nosi le stare in tanke srajčice, a na koncu s pomočjo živali dobi čisto svojo srajčico, je s svojo skrbjo do narave in živih bitij lahko zgled vsem, tudi odraslim. O tem, kako moramo imeti radi vse, kar nas obdaja, je govorila tudi pesmica, ki so se jo otroci naučili po prebrani pravljici. Nazadnje so si izdelali še ovčke iz volne ali vate – mehke in bele, takšne, kakršna je bila Vidkova nova srajčica. V ustvarjanju so otroci še posebej uživali, nekateri so domov odgnali kar celo ovčjo čredo.
Preberi celotno novico




Ob tvojih besedilih, polnih življenjskih modrosti, smo poslušalci lahko vsakič še dolgo razmišljali. Takšna je tudi pesem Zdravje, ki si jo ustvarila za enega od dogodkov v našem kraju.
Kaj mi mar denar,
kaj mi mar dobrot poln pehar,
le da moč mi je služiti svoj denar,
in polniti s svojim delom si pehar,
le to mi res je mar.
Da bil bi zdrav, vesel,
da bi rad si vriskal, pel.
In če zdrav bom cel,
v srcu bom vesel,
bom tam si vriskal, pel.

Hvala za tvojo toplo in srčno energijo, ki si jo prenašala na nas in nas z njo vselej spravila v dobro voljo. Hvala za vse izrečene besede – zmeraj si znala izbrati prave, ko je bilo vse dobro in ko je bilo težko. Hvala za brezmejno domišljijo, ki si jo delila z nami, za kreativne zamisli in zagon, s katerim si se lotevala vedno novih projektov in k njim želela pritegniti čim več ljudi. Brez tebe ambruška kultura nikoli ne bi bila takšna, kot je ...

Polona, ljubila si življenje, ljubila si lepe slovenske besede. Veliko si jih prebrala in jih z nami delila. Rada si jih živela. Vidimo te, kot je zapisal tebi ljub dolenjski pesnik Tone Pavček:
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce,
in da s sveta odganjaš – sence.