V letošnjem majniku skorajda ni bilo kraja v naši državi, ki se ga ne bi dotaknile čebele. Nič drugače ni bilo v Ambrusu. V soboto, 19. maja, le dan pred svetovnim dnevom čebel, je tako v domačem kulturnem domu potekala likovna delavnica z ljubiteljsko slikarko Pavlo Jakopič – Pavl’co, tudi članico Likovne skupine Kulturnega društva Ambrus. Uganete kakšna je bila tema delavnice? Čebele, jasno.

Delavnica, ki je bila namenjena otrokom in odraslim, je tudi letos privabila veliko ustvarjalnih navdušencev. Vsak od njih je dobil čisto pravo platno, na katerega je s čopičem in akvareli naslikal svojo umetnino. Zares so se izkazali, ti mali in veliki umetniki, marljivi kot čebele. Ob koncu delavnice so namreč na čelu s svojo mentorico, gospo Jakopič, ponosno občudovali čudovit kolaž cvetočih pomladnih rožic in razigranih čebel, ki letajo s cveta na cvet, še pisan čebelnjak je bil tam.

Naša občina v mesecu maju že četrto leto na široko odpira vrata kulturi in jo preko dogodkov, pripravljenih v okviru Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica, širi med ljudi. Eden izmed teh dogodkov se je zgodil tudi 12. maja, ko so se vrata ambruškega doma kulture na široko odprla pesmi in soncu. Soncu pomladi, kakor se je glasil naslov letnega koncerta, ki smo ga pevci MePZ Ambrus pripravili v sodelovanju z ostalimi domačimi glasbenimi sestavi in gosti iz ivanjške srednje šole. Koncerta, na katerem smo prepevali številnim poslušalcem, malce tudi sebi, predvsem pa njemu, našemu dragemu Leonu ...

Le kdo ga ne bi poznal. Pevec, prijatelj, sokrajan, bralec beril, glasbenik. Nasmejan fant, poln življenja, ki je s svojimi talenti obogatil že marsikatero prireditev v domačem kraju, tako v vlogi nastopajočega kot voditelja. Fant, ki je prav zares fant od fare. Čeprav tokrat ni prepeval z nami, je bil vseeno ves čas zraven, je ves čas zraven. V naših mislih, molitvah in željah, naj bo z njim vse dobro, naj se kmalu vrne med nas. Večer, kakršnega še ni bilo ... Ko smo vsi, tisti v dvorani in tisti na odru dihali z eno samo mislijo, nanj. Srčno odpete pesmi in zavedanje, da so ob lepi melodiji vselej še besede, ki nosijo globlji pomen, le slišati jih moramo.