Ivan Boben je član Kulturnega društva Ambrus že od samega začetka in je eden aktivnejših članov še danes. V začetkih delovanja društva še nismo imeli svojih prostorov in je bil Ivan Boben eden vidnejših podpornikov pri dejavnostih za pridobitev prostorov sedanjega kulturnega doma v Ambrusu.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je v prostorih Kulturnega doma Stična potekala osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Ivančna Gorica. Prireditev je potekala pod naslovom »Prešerno s Prešernom«, s podelitvijo Jurčičevih priznanj in plaket. Na prireditvi je tudi Ambrus imel dva nagrajenca: Marjeta Baša, ki je prejela Jurčičevo plaketo za posameznike in Ivan Boben, ki je prejel Jurčičevo priznanje za podporo.

Tisti sobotni večer četrtega februarja, ko so se naše misli že mudile pri bližajočem se kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, je bil za nas Ambrušane nekaj prav posebnega. V okviru literarne skupine domačega kulturnega društva smo namreč pripravili veseli literarni večer s pesnikom, pisateljem in popotnikom Ivanom Sivcem. 

Ivan Sivec je eden najplodovitejših in najbolj branih slovenskih pisateljev, ki je napisal že preko 130 knjig. Ustvarja v paleti različnih žanrov, posebno mesto pa nosijo njegove kmečke povesti, zgodovinski romani in literarizirane biografije o življenju in delu pomembnih Slovencev. Magister etnološke znanosti je tudi eno prvih imen domače narodnozabavne glasbe, saj je ustvaril več kot 2500 besedil za različne ansamble. Gospod Sivec je vsekakor velik mojster besede, ki pa kljub vsemu ostaja zvest pristnemu, ljudskemu načinu podajanja zgodb, s čimer se izredno približa ljudem, tako bralcem kot poslušalcem. O tem smo se lahko prepričali tudi v Ambrusu.

V življenju Ivana Sivca se med sabo močno prepletajo ljubezen do domače besede in glasbe, raziskovanje in pisanje o naših znamenitih rojakih, med katerimi nosi France Prešeren posebno mesto, ter potovanje. Ni naključje, da smo na literarnem večeru gosta spoznali v takšni trojni luči – kot pisca glasbenih besedil, iskalca novih resnic o Prešernu ter popotnika po Aljaski. Sivec nam je najprej spregovoril o fenomenu slovenstva, narodnozabavni glasbi, ki je del naše identitete in iz nas ustvarja velik narod. Sam je s svojimi verzi in pomenljivimi besedili soustvaril mnoge čudovite zimzelene pesmi, ki jih poznajo vse generacije. Navdih zanje jemlje od vsepovsod, iz lepot pokrajine in modrosti ljudi. Prava domača pesem odseva svet in dušo nas samih, in prav zato moramo biti nanjo ponosni. Ponosni pa moramo biti tudi na Prešerna, največjega slovenskega pesnika, o katerem nam je Sivec na zanimiv način pripovedoval v nadaljevanju. Pred kratkim je izšla njegova Resnica o Prešernu, ki našega vélikega poeta prikazuje drugače, veliko bolj pozitivno, kot je zapisan v splošni zavesti. Prešeren se je pred nami tako razkril kot izredno delaven in sposoben človek, izjemen pesnik in odličen odvetnik, ki sicer ni bil zrel za zakon, a je skrbel za vse svoje otroke, pijači pa se ni vdajal. Drugačna, a vendar prava podoba. Sivec se je raziskovanja namreč lotil celostno, povsem od začetka, saj je obiskal kraje, kjer je kadarkoli živel Prešeren, povprašal ljudi, pregledal arhivske dokumente, pisma ... in ni napravil zgolj variacije na podlagi že zapisanih življenjepisov. V zadnjem delu nam je večerni gost predstavil še svojo izkušnjo potovanja po Aljaski, kamor se je pred leti odpravil skupaj s prijateljema. Zelo slikovito nam je prikazal tako priprave na potovanje kot samo pot, ki je bila sicer zelo nevarna, a hkrati tudi izredno lepa in polna zanimivih spoznanj. 

      

Bogastvo večera so popestrili pevci Mešanega in Moškega pevskega zbora Ambrus, pisateljevo pripovedovanje pa je z doživetimi in čustvenimi besedami zaokrožila Polona Hrovat. Literarnega dogodka se je udeležilo mnogo obiskovalcev, Ivan Sivec pa se je s svojo dostopnostjo, živim nastopom in nalezljivim optimizmom približal prav vsem. Želimo si, da bi tovrstni literarni večeri v počastitev slovenskega kulturnega praznika postali stalnica v življenju našega kraja, saj je prav kultura tista, ki združuje nas Slovence. Dokler jo bomo negovali, bo rasel tudi naš narod  ̶  bodo večno cvetele lipe, kakor bi dejal Sivec.

 

Špela Zupančič, KD Ambrus

Mnogi pravijo, da so božične pesmi ene izmed najlepših. Vsekakor so prežete z mirom in radostjo Luči, ki je prišla na svet in mu prinesla milost. Venček takšnih pesmi smo ambruški pevci ponesli ljudem tudi 26. decembra 2016, ko smo v župnijski cerkvi svetega Jerneja v Ambrusu pripravili božični koncert.

Tokratni božični koncert je bil zastavljen nekoliko drugače, saj je bil združen s sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik Uroš Švarc. Ljudje so tako že med obredom lahko prisluhnili vsem zborom in glasbenikom, po sklepni Zdravljici, dnevu samostojnosti in enotnosti nadvse primerni pesmi, pa je sledil »pravi koncert«. Znotraj našega kulturnega društva deluje več zborov  ̶  Mešani, Moški in Otroški pevski zbor Ambrus ter Vokalna skupina Amabile. Na koncertu so se predstavili prav vsi in z izbranimi, lepo odpetimi pesmimi ter ubranimi glasovi številnim obiskovalcem polepšali večer. S svojimi inštrumenti so ga obogatili tudi mladi glasbeniki: Monika Hočevar na violončelu, kitari in klavirju, Manca Hočevar na flavti, Nika Škoda na violini, Špela Zupančič na klarinetu ter Žiga Jernejčič na klavirju in orglah. Praznične pesmi, polne topline in radosti, so se čudovito prepletale z božično zgodbo čisto običajne  deklice, ki svoji prijateljici približa skrivnost praznika Kristusovega rojstva. Zgodbo, ki jo je spisala Polona Hrovat, je odlično podajala mlada Maša Žnidaršič. 

Ambruški pevci smo leto, bogato z različnimi pevskimi dogodki, zaokrožili najbolje, kot znamo  ̶  s pesmijo seveda. Upamo, da je pesem radosti in miru kraljevala tudi v srcih obiskovalcev, ki so z božičnega koncerta odhajali vidno zadovoljni. Naj nas dobra pesem in pristno veselje, ki smo ga občutili ob božiču, spremljata na vseh naših poteh novega leta.

Špela Zupančič, KD Ambrus